NOVO MESTO

Za včerajšnji »izlet« se lahko zahvalim našemu zdravstvu. Ker so vrste za laserske operacije oči v Ljubljani dolge kot jara kača, razen v primeru, da pomahaš s par sto evri, se je mami odločila, da gre v Novo mesto, kjer razmeroma hitro prideš na vrsto.
V bolnišnico sva prišli oboroženi s sendviči, vodo in knjigo za preganjanje dolgčasa. Po dveh urah čakanja je strani v knjigi zmanjkalo. Čakalnica je bila še vedno polna, zato sem se odpravila na krajši potep v mestu. In ugotovila, da je Novo mesto res luštno. Prijetne majhne trgovinice, urejene ulice, nobene gneče… Svoje pa seveda prida tudi Krka, ki leno obroblja staro mestno jedro.
Novo mesto, pridem še kdaj.

BRALNA KONDICIJA

Lansko zimo sem hodila na tečaj kvačkanja in tašča mi je takrat rekla, da bom imela težave, ker branje in kvačkanje ne gresta skupaj, saj vsaka od teh dejavnost zahteva svoj čas. Pa kvačka in knjiga nista nikoli grdo gledali ena na drugo, ker ne za prvo ne za drugo lansko leto nisem imela prav dosti časa. Klub temu sem tu in tam nakvačkala kakšno kapo ter pred spanjem prebrala stran ali dve. Skupaj se je nabralo 17 knjig. Letošnji bralni načrti so veliko bolj širokopotezni in zaenkrat mi gre kar dobro. Berem že tretjo knjigo. Do aprila bo verjetno šlo v tem tempu, potem pa sumim, da bo klic pomladi in vrta močnejši. :)

Seznam prebranih knjig v letu 2014:

1. Lisa See: Snežna roža in skrivnostna pahljača
2. Charles Bukowski: Pošta
3. Alan Bennett: Nenevadna bralka
4. Patrick Taylor: Irski podeželski zdravnik
5. Viktorija Bevc: Posvojitev otrok
6. Vinko Möderndorfer: Opoldne nekega dne
7. Ewan McGregor & Charley Boorman: Dolga pot naokrog
8. Safiya Hussaini Tungar Tadu & Raffaele Masto: Jaz, Safiya
9. James Frey: Milijon majhnih koščkov
10. Ayad Akhtar: Ameriški derviš
11. Anna Gavalda: Samo skupaj, nič drugega
12. John Banville: Morje
13. Cristiano Cavina: V deželi Penavrit
14. Isabelle Minière: Navaden par
15. Liz Jensen: Devete življenje Louisa Draxa
16. Jens Petersen: Gospodinjska pomočnica
17. Nina Kresswitz: Moški na stranskem tiru

Foto: Vir

ELVIS

Če bi imel gospod Presley na jedilniku malo manj tablet, bi mogoče danes lahko pihal svečke na torti. Točno 80 bi jih bilo.

Foto: Vir

BOŽIČEK ZA EN DAN

Počasi se približuje december in vsi že po tihem razmišljamo, s čim bomo med prazniki obdarili najbližje, kaj dobrega bomo pojedli, kam bomo med počitnicami oziroma dopusti odpotovali in s kom bomo preživeli te vesele dni.

Vsi žal nimajo te sreče in za njih so prazniki precej stresno in žalostno obdobje. In ena najbolj ranljivih skupin so otroci iz socialno šibkih družin ali celo otroci brez staršev. Njihovim nasmehom je namenjena akcija BOŽIČEK ZA EN DAN.

Božiček lahko postane vsak, ki je pripravljen odstopiti kak evro, predvsem pa nekaj časa in dobro voljo. Preprosto se registriraš na spletni strani Božiček za en dan, izbereš enega izmed otrok s seznama (letos bo Božiček obiskal otroke iz Slovenije, BIH, Srbije, Bolgarije in Kosova), počakaš na potrditev, potem pa v lep papir zaviješ škatlo od čevljev, jo napolniš z darili za izbranega otroka in jo nato najkasneje do 11. decembra 2014 odneseš na enega izmed zbirnih centrov.

Že iščeš rdeč plašč in kapo, da se pridružiš? 

Foto: Vir

BISTRA HČI PLANIN

Spomnim se učne ure pri slovenščini, nekje v šestem, sedmem razredu osnovne šole. Učili smo se o poeziji Simona Gregorčiča. Nekdo od sošolcev je spraševal kakšna barva je zelenomodra in kot naročeno sem ravno takrat imela oblečen pulover prav takšne barve.
Osemdeseta in osnovna šola so že zdavnaj minili. Večina spominov zbledela. Soča pa ostaja enaka. Krasna!

Soči

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!...
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko pridereš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza - krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte divje srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo obok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!

Simon Gregorčič

ROBINZONI

Letošnje poletje je odšlo, še preden je dodobra zaživelo. Da ne bi tako odfrčal tudi spomin na letošnji glavni dopust, po dolgih letih zopet preživet na morju, bom tudi tukaj deponirala nekaj utrinkov.

Kornati, otok Žut, stara kamnita ribiška hiška na samem, midva in najina kosmatinka. Vožnje z ribiškim čolničkom, oderuški gostinci v marini (ampak pršut je bil pa dober), pelinkovec, knjige, moje prvo ribarjenje z ribiško palico (in to uspešno, tisto malo ribo sva si pravično razdelila), moja prva posneta fotografija, ki so jo objavili v eni od slovenskih revij ter mala miška, ki je eno noč priredila pravcato zabavo, zaradi katere nisva spala.

Naslednje leto me vleče na vzhod. Kar slišim, kako nas kličeta Romunija in Moldova. :)

POZDRAVLJENA JESEN

Veselim se obarvanega listja, kostanja in gob, pa čaja z medom in prvega ognja v kaminu. Jesen, lepo pozdravljena!

 

Foto: vir

GRAD SNEŽNIK

Pri nas je zadnje čase bolj suša z izleti. Se trudiva vsaj približno dokončati hišo in tako ne ostaja ravno veliko časa (in denarja) za pohajkovanje naokoli. To nedeljo se me je moj zidar/tesar/arhitekt/finančnik/itd usmilil in me s skuterjem odpeljal na lepše, na grad Snežnik. Ker sva bila brez pasje družbe, sva izkoristila tudi voden ogled notranjosti gradu in bila prijetno presenečena. Vsekakor priporočam.

Grad Snežnik stoji na Notranjskem, blizu istoimenske gore Snežnik, njegova zgodovina pa sega celo v 11. stoletje. Večina ohranjenega pohištva in grajski park so iz obdobja zadnjih lastnikov, nemške družine Schönburg-Waldenburg (1853-1945), ki je grad uporabljala kot poletno rezidenco.

Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadlo državnemu protokolu.

V obdobju od 2005 do 2008 je bil grad prenovljen. Danes z njim upravlja Narodni muzej Slovenije in je od leta 1983 dostopen tudi javnosti.

OREHOV KOLAČ

Recept je kakšnih 20 let nazaj našla mami v eni od ugankarskih revij. Ob selitvi se je njen legendarni zeleni zvezek z recepti izgubil, so se pa nekateri prepisani recepti ohranili v mojem zvezku. Orehov kolač je med njimi. Eden mojih najljubših. Za res malo dela dobra zabava za brbončice.

Takega sem spekla tudi 23. avgusta 1999, ko sva šla z Juretom na prvi resen zmenek, celodnevni izlet v Bohinj. Je moral biti res okusen, ker se ga še danes ne morem znebiti. Jureta namreč. :)

Sestavine:
- 6 jajc,
- 2 jogurtova lončka (rjavega) sladkorja,
- 1 lonček olja,
- 2 lončka mletih orehov,
- 2 lončka benko kakava,
- 2 lončka kisle smetane (ali jogurta),
- 2 lončka (pirine) moke,
- 1 pecilni prašek,
- limonina lupinica.

Jajca in sladkor mešamo, da naraste. Dodamo olje in mešamo naprej. Nato dodamo kislo smetano ali jogurt, orehe, kakav, limonino lupinico, moko s pecilnim praškom in počasi zmešamo. Pekač na tanko namažemo z maslom in posujemo z ostro moko. Gosto tekoče testo zlijemo v pekač in pečemo na 180 stopinjah približno 40 minut.

DOBER TEK!

GRUZIJA

Jutri odhajata naša družinska popotnika v Gruzijo. Bi jima zaželela srečo z angleškim reklom "Brake a leg", pa v tem primeru ne bi bilo preveč posrečeno, a ne U? :) Tako jima kar po slovensko pravim SREČNO POT! Ko prideta nazaj, bomo skupaj pogledali fotografije in spili kakšen gruzijski čaj. Vreme je kot nalašč za tople napitke.

Vir: LIFETREK