Z Juretom sva do zdaj vedno potovala z avtom in šotorom. Z leti in z nekajkratnimi nalivi ob nepravih trenutkih pa se je razvila želja po združitvi prevoznega sredstva in počitniškega doma. Inciator in organizator za nakup avtodoma je bil seveda Jure, ki mi je zadnjih nekaj let neumorno kazal oglase raznoraznih starih škrip. Ob vseh tistih Hymer-jih iz časa pmr (pred mojim rojstvom) so mi šle kocine pokonci.
Končno mi je kakšna dva tedna pred njegovim 40 rojstnim dnem poslal oglas, ki je prestal strogo sodniško sito (moja malenkost) in čez nekaj dni je bil star rumen kombi, predelan v avtodom, na najinem dvorišču - kakšno rojstnodnevno darilo! Kasneje sva ugotovila, da je prav čakal na naju, saj je enake barve kot Juretov prvi avto, enake znamke kot moj prvi avto, narejen istega leta, kot sva se midva spoznala in po vrhu vsega prejšnji lastnik živi v kraju, ki se imenuje enako kot naš kraj.
Zaradi opaznih rožastih nalepk smo avtodom prekrstili v Marjetko. In v dobrega pol leta z njo doživeli marsikaj. Od decembrskega zmrzovanja v Istri zaradi nedelovanja webasta, do romantičnega gledanja zvezd v bloških gozdovih, ko sta nas dva lokalna možakarja s terencem izvlekla iz preveč blatnega terena. :)
Marjetka, še na mnoga leta in veliko prevoženih kilometrov!
Foto: Jure
