V ustanovi, kjer sem zaposlena, nas je nekaj let nazaj ob posebnem dnevu obiskal gospod Tone Pavček. Ura, ko je tako doživeto, hudomušno ter prežeto s čustvi pripovedoval svoje spomine in pesmi, je minila kot sekunda. Žal tega ne bomo mogli nikoli več ponoviti. Ostajajo nam njegove mojstrske pesmi, meni pa na veliko veselje in v spomin nanj tudi podpisa v zbirki Pesmi štirih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar