V Ribnici smo že tri leta in kljub pogostemu zahajanju v bližnji gozd nisem našla niti enega drevesa kostanja. Lani mi je soseda obljubila, da mi pokaže pravi teren in danes je izpolnila svojo obljubo. V dežju sva se odpravili v kraje nad Ortnekom in domov prišli s polnima košarama jesenskih sadežev. In premočeni do kože. Baje zvečer sledi kostanjev piknik s sosedi.
4 komentarji:
če pa danes ni perfekten dan za pečene kostanje ni nikoli! Zavidam:)
Jaz bi tudi. Dober tek. :)
Je piknik potem uspel? :)
Uspel. Fino smo se imeli. :)
Objavite komentar