Nadvse vesela pa sem, da sem se v službi po mnogo letih končno opogumila in se prijavila na razpis, ki me je tri tedne nazaj ponesel v Bolgarijo, v mesto Ruse. Bila je lepa, zanimiva izkušnja, ravno prava mešanica dela in prostega časa. Ob povratku sem si obljubila, da se čez čas ponovno prijavim. Upam, da mi uspe brez ribice v mreži. :)
Ruse je univerzitetno mesto s 150.000 prebivalci in leži povsem na meji z Romunijo, od katere jo loči le Donava. Nanjo sem gledala tudi iz hotelske sobe in poleg prelepega razgleda mi je nudila tudi spomine na lanski dopust.
Ob popoldnevih in večerih, ko so bile delovne obveznosti končane, sem spoznala dodobra vsak kotiček v centru in se hitro počutila povsem domače. K temu je verjetno pripomoglo tudi to, da so bili domačini zelo prijazni in prav oni so eden od razlogov, da bi se v Bolgarijo rada vrnila še kdaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar