22. junij 2012

ČEŠKI RAJ - 3. DEL

Naslednji dan sva krenila proti severozahodu, da si ogledava Vimperk, ki ima vsega skupaj 8500 prebivalcev. Nič kaj turistično mestece leži dokaj visoko, na 720 metrih nadmorske višine, ob stari trgovski poti iz Bavarske do Bohemie, ki je bila nekdaj glavna za transport soli. Nad mestom dominira veličastna trdnjava nekdanjega gradu, ki se sedaj uporablja kot mestni muzej. Originalen gotski grad so najprej v 13. stoletju rekonstruirali v renesančnemm, v 18. stoletju pa v gotskem stilu. Poleti je v mestu tradicionalni festival imenovan »Poletje pod Boubínom«. Ime je dobil po gori Boubín (1362 m.n.v), ki leži južno od mesta in je peta najvišja gora narodnega parka Šumava.
Pred prečkanjem Šumave, kjer svoj prosti čas in dopust preživlja veliko ljubiteljev narave, kolesarjenja in trekinga, za kar je na voljo več kot 500 kilometrov označenih poti, sva se na kratko ustavila še v kraju Husinec, kjer se je leta 1369 rodil Jan Hus, verski reformator, teolog, pridigar, rektor praške univerze in najverjetneje tudi avtor reforme češkega pravopisa, neke vrste češki Trubar. Hus je v svojih delih kritiziral propad vrednot katoliške cerkve in ker svojih naukov kljub grožnjam in prigovarjanju ni hotel preklicati, so ga leta 1415 zažgali na grmadi. 6. julij, dan njegove usmrtitve, je na Češkem državni praznik. V Husovem rojstnem kraju je možen ogled njegove rojstne hiše.
Nikjer nisem zasledila, da bi bili mnogoštevilni češki gradovi posebej zanimivi za turiste in bi jih dajali v bok z gradovi Ludvika Bavarskega ali tistimi iz doline Loare. Obstajajo sicer izjeme, kot sta na primer grad Hluboka (najbolj oblegan grad na Češkem) in grad Rožemberk, ostali so bolj ali manj obiskani le s strani lokalnega prebivalstva. Eden takih je tudi grad Kašperk. Kamniti grad, ki se nahaja v osrčju gozdov, precej obnovljen, zelo avtentičen, brez nepotrebnega kiča. Brez plačila si lahko ogledaš grajsko dvorišče, z nakupom vstopnice tudi zahodni ali vzhodni stolp. Slednjega sva si za ogled izbrala midva, toliko bolj vesela, ker je vstop dovoljen tudi psom. Dobro je, če ima pes nekaj agility spretnosti, da lahko pride po zelo ozkih in strmih stopnicah (praktično lestvi) v peto nadstropje (in potem tudi dol), od koder se odpre lep pogled na okolico. Ne škodi niti, če lastnih psa nima strahu pred višino ali vrtoglavice in če razume vsaj malo češko ali nemško. Vodenja v angleškem jeziku ni.
Nekaj kilometrov od gradu se nahaja mesto Kašperske Hory, po katerem je grad dobil ime. V poletnih mesecih precej izumrl, sicer prijeten, a nič poseben kraj. V spomin pa se mi je vtisnilo kosilo v eni od gostiln. Lokalna specialiteta, katere osnova so testenine, ostali dodatki po izbiri (od slanine do zelenjave), vse skupaj prekrito s sirom in gratinirano v pečici. Po vsej, z nezmleto kumino začinjeni hrani, dobrodošla sprememba.
Kasneje se je izkazalo, da je bil dan rezerviran za gradove, saj sva si lahko ogledala tudi grad Velhartice, ki preseneti s svojo romantično in zelo fotogenično zunanjo podobo.









21. junij 2012

ČEŠKI RAJ - 2. DEL

Najprej sva si ogledala Český Krumlov, mestece na okljuku reke Vltave (nemški izraz »Krumme Aue« v prevodu pomeni krivi lok), s 14.000 prebivalci in s trumami turistov z vsega sveta. Sem jih privabi dejstvo, da je to eno najlepših zgodovinskih mest na Češkem, ki je od leta 1992 uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO. Poleg turistov si človek lahko ogleda tudi preko tristo zgodovinskih zgradb, med njimi je najmogočnejši grad, ki je nastal v 14. stoletju. Zelo lep je tudi grajski park, ki se razprostira na sedmih hektarjih. Nekje sem zasledila misel, da raziskovanje Krumlova ni le potovanje skozi prostor, pač pa zaradi izredne zgodovinske vrednosti tudi sprehod skozi čas, ob čemer človek pozabi na vse. Mogoče to drži, če ga človek obišče v turistično manj obleganih mesecih. Naju pa je prevelika gneča kmalu pognala naprej, v bolj mirne, a zato nič manj lepe kotičke.
Samostan Zlatá Koruna (Zlata Krona), ki se nahaja približno šest kilometrov severneje, v smeri Českih Budějovic, je svoje imel dobil po trnu iz Jezusove krone. Trn naj bi še danes hranili tam. Verjamem zapisom, ki sem jih prebrala o samostanu, saj si njegove notranjosti zaradi pasje spremljevalke nisva ogledala. Smo pa naredili lep obhod naokrog po parku, mimo ribnika in starinarnice s knjigami, kjer poleg starih knjig prodajajo tudi dobro češko vino in si lahko ogledaš veliko maketo samostana. Prijetno in sproščujoče.
Še nekaj kilometrov severneje leži prej omenjeno mesto České Budějovice, največje mesto Južne Bohemie (95.000 prebivalcev), pomembno industrijsko središče in rojstni kraj ene najbolj znanih pivovarn na svetu. Če povem, da je nemško ime tega mesta Budwies, bo vsem jasno, o kateri pivovarni je govora. Mesto se ponaša z velikim osrednjim trgom, enem od največjih v Evropi. Seveda na trgu ne manjkata vodnjak (Samsonova kašna) in mestna hiša. Viden znak prejšnjega bogastva mesta je Černá Věž, črni stolp. To je 72 metrov visok zvonik in opazovalni stolp obenem, zgrajen v letu 1577. Njegova najnovejša pridobitev je velika kovinska muha malo pod uro, ki pa verjetno razen estetske nima nobene druge funkcije.








20. junij 2012

ČEŠKI RAJ - 1. DEL

Država: Češka
Politična ureditev: republika
Članstvo v EU: od leta 2004
Glavno mesto: Praga
Denarna enota: češka krona
Uradni jezik: češčina
Prebivalstvo: 10,5 milijona
Celotna površina: 78 866 km2

Lansko poletje, ko so trume turistov s severa Evrope pripravljale invazijo na Sredozemlje, sva se midva odpravila njim nasproti. Najin cilj je bil v štirinajstih dneh doživeti Češko republiko. Na pot sva se odpravila z avtom, s pasjo družbo v prtljažniku in s kompletno opremo za kampiranje. Obožujeva destinacije, kjer ni veliko turistov in kasneje sva se prepričala, da sva, z malimi izjemami, dobila ravno to, kar sva iskala.
Nekaj let nazaj sem bila sama že na krajšem obisku Češke in videla najbolj oblegane znamenitosti, zato sem vedela, kaj lahko pričakujem. Moj sopotnik in v.d. mož obenem pa je bil prepričan, da bo na lastne oči doživel, kaj v resnici pomeni znano slovensko reklo: »Tole je pa češko.« Vendar se je krepko zmotil. »Češki« je bil tu in tam mogoče kak camp, nekaj vaških trgovin in tiste tri res stare škode na cesti, za katere bi si želela, da bi jih bilo več in bi kakšno ujela v objektiv.
Najino odkrivanje novega se je začelo na jugozahodnem delu države, ob jezeru Lipno v pokrajini Južna Bohemia. Največje jezero na Češkem (48 km dolžine) je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na reki Vltavi zgradili jez za potrebe hidroelektrarne. Jezero je znano po vodnih športih, kot so jadranje, windsurfing, plavanje, smučanje na vodi, vožnja s kanuji, ribolov… Camp, ki sva ga izbrala že doma preko interneta, je bil zadetek v polno. Zelo malo turistov, razgled iz šotora pa direktno na umirjeno obalo jezera. In ogromne breze vsenaokrog. Cena campov v tem delu je nekoliko višja kot v ostalih pokrajinah, še vedno pa kar nekaj nižja od campov, ki sva jih v preteklosti obiskala na tem in tudi na drugem koncu sveta. Mogoče edina slaba stran tega področja je, da zaradi turizma nima tipičnega podeželskega vtisa. Kar naju niti ni motilo, saj je bil najin tridnevni tamkajšnji tabor samo odskočna deska za izlete v okolico.



12. junij 2012

11. junij 2012

POŽRTIJA

Kakšen bi bil poznospomladanski vikend brez piknika?! Tega sva si po zidanju kleti, bojevanju s plevelom na vrtu in ostalih zabavnih gospodinjskih dogodivšinah zaslužila. In tokrat sva se samo usedla za mizo. Šef kuhinje in organizator je bil Marko, njegove štiri punce pa pomočnice.

Foto: Jure

5. junij 2012

ALERGIJA

Pomladi je že skoraj konec, moja alergija pa še kar traja. Alergija na vse nemogoče prizidke na slovenskih hišah (včasih se katere držijo kar trije ali več, vsak v drugem stilu), na improvizirane drvarnice, nadstreške za avtomobile, brunarice... Aaaaapčih!
Ali mogoče kdo od samsvojmojster graditeljev pomisli na to, da ob vožnji po Sloveniji trpijo moje oči, ko "občudujem" njihove stvaritve? Dvomim. In verjetno se niti ne zavedajo, da za relativno malo denarja lahko postaviš zelo ličen objekt. Seveda za to potrebuješ tudi nekaj estetskega čuta, ki pa se ga žal ne da kupiti.  




Fotografije: Tiny House Listings

28. maj 2012

LUBENICA

V osnovni šoli je bilo zelo popularno, da smo punce v prazen zvezek napisale vprašanja anketnega tipa, npr. Tvoja najljubša barva, Najljubša žival, Naljubši predmet v šoli... in potem smo to eden drugemu izpolnjevali. Kaj smo počele z vso to ststistiko ne vem, prepričana pa sem, da sem kot najljubši sadež pisala lubenica. Ko jo prvič zagledam v trgovini vem, da poletje ni daleč. Včeraj sem jo kupila in sedaj čaka v hladilniku, da pospravim pritličje in napojim žejne rožice. Potem pride na vrsto. In se bom tako napokala, da se bom težko premikala in me bo vsakih pet minut tiščalo lulat. :)





Foto: Pinterest

22. maj 2012

IPANEMA

Sobotno nakupovanje je bilo zelo uspešno. Za presaditev na vrt čakajo bazilika, origano, majaron, meta in timijan, na sonce pa moji novi Ipanema natikači. Poletje, mi smo pripravljeni!

15. maj 2012

VZGOJA

Verjetno bi se vse mame in očetje tega sveta v en glas strinjali, da o vzgoji otrok ne more pametovati oseba, ki nima prakse pri vzgoji svojih. Ampak sem prepričana, da bi bil svet lepši in bolj prijazen, če bi se večina staršev držala tega nasveta. 

Fotografija: Pinterest

13. maj 2012

KRZYSTOF KIESLOWSKI

Med vikendom so potekale predpriprave na naš poletni dopust na Poljskem. Ogledala sva si filmsko trilogijo Tri Barve (Modra, Bela, Rdeča), ki jo je režiral Krzystof Kieslowski, eden najpomembnejših predstavnikov sodobnega poljskega filma. V svojih filmih je zaradi stroge komunistične cenzure uporabljal veliko simbolov in alegorij, zaradi česar so nastala svojevrstna in estetska dela.
Omenjena trilogija predstavlja francosko modro-belo-rdečo zastavo in simbolizira francoski nacionalni moto: »Liberté, égalité, fraternité« (svoboda, enakost, bratstvo).

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...