ROMUNIJA: ČRNO MORJE

Čeprav imava morje oba rada, ga zaradi gneče v glavni turistični sezoni ne obiskujeva. Tudi čas, ki je namenjen dopustu, raje nameniva potovanjem. A ko imaš priložnost, da na poti spotoma namočiš noge v Črnem morju, jo seveda izkoristiš, četudi romunska obala poka po šivih zaradi obleganja turistov. In ko ugotoviš, da je nedaleč tudi drugačna, veliko manj obljudena obala, na kateri je možno na pol legalno tudi prespati, ne pomišljaš prav dosti in nastaviš smer potovanja proti naravnemu rezervatu Grindul Chituc.

 

Foto: Jure in moja malenkost

ROMUNIJA: BUKAREŠTA

Včasih se zgodi, da imaš zaradi navdušenega pripovedovanja drugih o kakšnem kraju previsoko leteča pričakovanja in si potem lahko razočaran, če realnost ne doseže tvojih vnaprejšnjih predvidevanj. Pri Bukareši je bilo ravno obratno. Nobenih slavospevov nisva slišala ali prebrala o njej, nekaj pripomb je letelo na revščino in potepuške pse. A naju je pričakalo snažno in urejeno mesto. Zaradi hude vročine sva raziskovanje okrnila na nekaj ur, toliko, da sva začutila utrip in posnela nekaj fotografij.

ROMUNIJA: KULINARIKA

Čeprav pri hrani nisem čisto nič izbirčna, jem vse, od vampov naprej, vedno znova ugotavljam, da je ni čez slovensko hrano. V Romuniji lačna sicer nisva bila, a prav veliko presežkov pri hrani ni bilo zaznati (izjemi sta prva in zadnja fotografija).
Romuni veliko stavijo na polento, pa na klobase, sarmo in podobno. Tudi ribe so velikokrat na jedilniku, a predvsem sladkovodne. Tista skleda zelene solato z vrta po prihodu domov je bila, kljub grenkemu priokusu zaradi končanega dopusta, pravi balzam. :)

ROMUNIJA: PRELAZA TRANSALPINA IN TRANFAGARASAN

Natanko pol leta je minilo od našega popotovanja po Romuniji in Moldaviji. In preden bomo krenili na novo odkrivanje nam neznanih dežel, bi rada na blogu shranila lepe spomine in znamenitosti te poti.

Naj začnem z najvišjima znamenitostima. V osrčju Karpatov sta in okoli 2000 metrov nadmorske višine imata - prelaza Transalpina (2145 m nad morjem) in Transfagarasan (2042 m nad morjem). Slednjega stalno uvrščajo v seznam najlepših cest na svetu.
Med njima vseskozi bije težka bitka za lento najlepšega, vsak sodnik - obiskovalec ima svoje mnenje. A če vprašate mene, je Transalpina nad Transfagarasanom tudi v prenesenem pomenu, ne le zaradi tistih 103 metrov.

V kolikor se boste odpravili na ta konec, vam prenašam nasvete domačina. Midva sva se jih držala in spoznala, da so bili nadvse koristni. 
1. Za obisk so primerni topli meseci. Sneg se na tem koncu lahko dolgo obdrži in hitro zapade. 
2. Nujno prevozite oba in si izdelajte lastno mnenje o tem, kateri prelaz je lepši.
3. Smer vožnje: jug-sever, saj se tako odpirajo najlepši razgledi, še posebej na Transfagarasanu.
4. Iz vznožja krenite zgodaj zjutraj, ob sončnem vzhodu. Tako se izognete gneči ter uživate v prijetno hladni klimi, saj znajo biti poletja v Romuniji pasje vroča.
5. Izogibajte se obiska med vikendi, takrat je prevelik naval turistov.   

Transalpina

Transfagarasan 

Foto: Jure in moja malenkost

ISTRA

Ko sva kupila Marjetko je bil načrt, da z njo obdelamo vse dopustniške destinacije, poleg tega sva upala tudi na kakšen vikend izlet več. Glede dopustov so pričakovanja več kot izpolnjena. Albanija, Romunija, Moldavija in Gardsko jezero v dobrem letu so super uspeh. Pri krajših izletih je bera malo slabša, kot bi lahko bila, a tu in tam nam vseeno uspe kakšen pobeg in vsakdana.

Pustni vikend je bil rezerviran za hrvaško Istro. Čez Delnice do Reke, potem pa sprehod in martinčkanje ob kavi in pivu ob morju v Opatiji. Cilj izleta je bil ogled Huma - najmanjšega mesta na svetu, ki je s svojimi ozkimi kamnitimi uličicami in obzidjem zelo romantičen, še posebej zvečer ob sončnem zahodu.
V Humu smo tudi prespali, dopoldne naslednjega dne pa krenili proti Sloveniji. Ker je bil mejni prehod pri Buzetu zaprt, smo morali na Dragonjo, kar smo spotoma izkoristili še za obisk mesteca Motovun.
Izlet se je zaključil z obiskom pri tašči in tastu v Logatcu, kjer naju je pričakalo kosilo, vključno s krofi, kot se za ta čas spodobi.

 Foto: Jure in moja malenkost

FILIPINI

Ko me kdo vpraša kako je Urša, moja sestra, jih popravim, da se ne vpraša kako je, ampak kje je. :) Vedno v iskanju nove popotniške destinacije, v planiranju poti, na samem potovanju ali v popopotniški krizi, ko se ji v tistih treh mesecih doma zdi, da je njeno življenje sila monotono. :)
Tokrat sta z Luko že skoraj na avionu za Filipine, sledijo trije tedni raziskovanja otoške države, dokler spet ne bo čas za vrnitev domov. In potem se cikel ponovi. :)

SREČNO POT!

Foto: Ravbar potovanja

TINY HAPPY

Melisso in njen blog Tiny happy spremljam že vrsto let. Prvič sem nanjo naletela povsem naključno, sedaj pa redno prebiram njene objave in občudujem kreacije, ki prihajajo izpod njenih rok. V času pretiranega potrošništva so njeni DIY izdelki, velikokrat reciklirani iz odsluženih stvari, prava protiutež. In kaj lepšega, ko lahko tako, poleg omenjenega, obenem ostajam še "v stiku" z Novo Zelandijo, mojo ljubeznijo na prvi obisk. :)

   

GARDSKO JEZERO

Gardsko jezero (Lago di Garda), ki je ledeniškega izvora in največje v sosednji Italiji, je večini Slovencev poznano po zabaviščnem parku. Ponujata pa jezero in njegova okolica še veliko več.

Območje jezera ima sumbediteransko podnebje z milo zimo, kjer pozebe ne poznajo in zato domačini pod vznožjem visokih gora gojijo trto, oljke in limone. Prav zaradi milega podnebja sva se z Juretom odločila, da novoletne praznike preživimo na tem področju. Tja sva odšla tudi z upanjem, da bo manj pokanja s petardami in želja se nama je uresničila, česar je bila najbolj vesela Roxy.

Kljub temu, da je bil osnovni namen obiska Italije, da se umakneva novoletni noriji in se dodobra spočijeva, nisva mogla iz svoje kože in smo vseeno naredili nekaj izletov. Navdušila naju je panoramska cesta na zahodnem delu jezera, prepredena z desetinami tunelov in čudovitimi pogledi na jezero, sprehajalna pot ob vodi v kraju Torbole, kjer smo bili nastanjeni, vasica Limone sul Garda... Malo manj nama je bila všeč gneča v zgodovinskem mestu Sirmione, ki se nahaja na dolgem polotoku na južni strani jezera. A dolgo pot je vseeno poplačal sladoled, saj so Italijani mojstri v njegovi pripravi.

Italija, nasvidenje do prihodnjič. Morda se vidimo spet spomladi, nekje bolj na jugu.

Foto: Jure in moja malenkost

16 KNJIG

“A reader lives a thousand lives before he dies, said Jojen. The man who never reads lives only one.”
(George R.R. Martin, A Dance with Dragon)

Lansko leto sem torej doživela in preživela marsikaj: kot temnopolta mladenka okusila rasizem, vrtnarila po načelih permakulture, lovila dedka po prostrani Finski, bila lastnica slaščičarne, živela na Češkem in se odpravila na morje v Dalmacijo, dobila otroka s posebnimi potrebami, bila zaprta v kleti motenega moškega... 
Skupaj torej 16 prebranih knjig. Se veselim pustolovščin, ki me čakajo v 2016.

Seznam prebranih knjig v 2015:

1. Jenny Colgan: Dobimo se v slaščičarni
2. Vinko Möderndorfer: Nihče več ne piše pisem
3. Chris Cleave: Druga roka
4. Arto Paasilinna: Dedu za petami
5. Sue Monk Kidd: Skrivno življenje čebel
6. M. L. Stedman: Luč sredi morja
7. Melanie Gideon: Žena 22
8. Petra Soukupová: Morje
9. Grahamm Bell: Permakulturni vrt
10. Doris Lessing: Peti otrok
11. John Fowles: Zbiratelj
12. Sarah Dunn: Velika ljubezen
13. Alessandro Baricco: Trikrat ob zori
14. Hanif Kureishi: Polnoč ves dan
15. Nicholas Sparks: Na prvi pogled
16. Jelka Ovaska: Severnica nad Olimpom

Vir fotografije

ZAVIJANJE DARIL

Predprazničnega nakupovanja ne prenašam prav dobro, zato vsa božično-novoletna darila že nekaj časa potrpežljivo čakajo doma, da pride njihov čas. Čez vikend se lotim še zavijanja. Na Pinterestu je nekaj prav prikupnih idej.

Vir: Pinterest