ČEŠKI RAJ - 2. DEL

Najprej sva si ogledala Český Krumlov, mestece na okljuku reke Vltave (nemški izraz »Krumme Aue« v prevodu pomeni krivi lok), s 14.000 prebivalci in s trumami turistov z vsega sveta. Sem jih privabi dejstvo, da je to eno najlepših zgodovinskih mest na Češkem, ki je od leta 1992 uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO. Poleg turistov si človek lahko ogleda tudi preko tristo zgodovinskih zgradb, med njimi je najmogočnejši grad, ki je nastal v 14. stoletju. Zelo lep je tudi grajski park, ki se razprostira na sedmih hektarjih. Nekje sem zasledila misel, da raziskovanje Krumlova ni le potovanje skozi prostor, pač pa zaradi izredne zgodovinske vrednosti tudi sprehod skozi čas, ob čemer človek pozabi na vse. Mogoče to drži, če ga človek obišče v turistično manj obleganih mesecih. Naju pa je prevelika gneča kmalu pognala naprej, v bolj mirne, a zato nič manj lepe kotičke.

Samostan Zlatá Koruna (Zlata Krona), ki se nahaja približno šest kilometrov severneje, v smeri Českih Budějovic, je svoje imel dobil po trnu iz Jezusove krone. Trn naj bi še danes hranili tam. Verjamem zapisom, ki sem jih prebrala o samostanu, saj si njegove notranjosti zaradi pasje spremljevalke nisva ogledala. Smo pa naredili lep obhod naokrog po parku, mimo ribnika in starinarnice s knjigami, kjer poleg starih knjig prodajajo tudi dobro češko vino in si lahko ogledaš veliko maketo samostana. Prijetno in sproščujoče.

Še nekaj kilometrov severneje leži prej omenjeno mesto České Budějovice, največje mesto Južne Bohemie (95.000 prebivalcev), pomembno industrijsko središče in rojstni kraj ene najbolj znanih pivovarn na svetu. Če povem, da je nemško ime tega mesta Budwies, bo vsem jasno, o kateri pivovarni je govora. Mesto se ponaša z velikim osrednjim trgom, enem od največjih v Evropi. Seveda na trgu ne manjkata vodnjak (Samsonova kašna) in mestna hiša. Viden znak prejšnjega bogastva mesta je Černá Věž, črni stolp. To je 72 metrov visok zvonik in opazovalni stolp obenem, zgrajen v letu 1577. Njegova najnovejša pridobitev je velika kovinska muha malo pod uro, ki pa verjetno razen estetske nima nobene druge funkcije.

ČEŠKI RAJ - 1. DEL

Država: Češka
Politična ureditev: republika
Članstvo v EU: od leta 2004
Glavno mesto: Praga
Denarna enota: češka krona
Uradni jezik: češčina
Prebivalstvo: 10,5 milijona
Celotna površina: 78 866 km2

Lansko poletje, ko so trume turistov s severa Evrope pripravljale invazijo na Sredozemlje, sva se midva odpravila njim nasproti. Najin cilj je bil v štirinajstih dneh doživeti Češko republiko. Na pot sva se odpravila z avtom, s pasjo družbo v prtljažniku in s kompletno opremo za kampiranje. Obožujeva destinacije, kjer ni veliko turistov in kasneje sva se prepričala, da sva, z malimi izjemami, dobila ravno to, kar sva iskala.

Nekaj let nazaj sem bila sama že na krajšem obisku Češke in videla najbolj oblegane znamenitosti, zato sem vedela, kaj lahko pričakujem. Moj sopotnik in v.d. mož obenem pa je bil prepričan, da bo na lastne oči doživel, kaj v resnici pomeni znano slovensko reklo: »Tole je pa češko.« Vendar se je krepko zmotil. »Češki« je bil tu in tam mogoče kak camp, nekaj vaških trgovin in tiste tri res stare škode na cesti, za katere bi si želela, da bi jih bilo več in bi kakšno ujela v objektiv.

Najino odkrivanje novega se je začelo na jugozahodnem delu države, ob jezeru Lipno v pokrajini Južna Bohemia. Največje jezero na Češkem (48 km dolžine) je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na reki Vltavi zgradili jez za potrebe hidroelektrarne. Jezero je znano po vodnih športih, kot so jadranje, windsurfing, plavanje, smučanje na vodi, vožnja s kanuji, ribolov… Camp, ki sva ga izbrala že doma preko interneta, je bil zadetek v polno. Zelo malo turistov, razgled iz šotora pa direktno na umirjeno obalo jezera. In ogromne breze vsenaokrog. Cena campov v tem delu je nekoliko višja kot v ostalih pokrajinah, še vedno pa kar nekaj nižja od campov, ki sva jih v preteklosti obiskala na tem in tudi na drugem koncu sveta. Mogoče edina slaba stran tega področja je, da zaradi turizma nima tipičnega podeželskega vtisa. Kar naju niti ni motilo, saj je bil najin tridnevni tamkajšnji tabor samo odskočna deska za izlete v okolico.

NORMANN COPENHAGEN

Kadarkoli vidim kozarce Normann Copenhagen mi je žal, da ne pijem konjaka. Niti njihove klubske mizice se ne bi branila.

POŽRTIJA

Kakšen bi bil poznospomladanski vikend brez piknika?! Tega sva si po zidanju kleti, bojevanju s plevelom na vrtu in ostalih zabavnih gospodinjskih dogodivšinah zaslužila. In tokrat sva se samo usedla za mizo. Šef kuhinje in organizator je bil Marko, njegove štiri punce pa pomočnice.

Foto: Jure

ALERGIJA

Pomladi je že skoraj konec, moja alergija pa še kar traja. Alergija na vse nemogoče prizidke na slovenskih hišah (včasih se katere držijo kar trije ali več, vsak v drugem stilu), na improvizirane drvarnice, nadstreške za avtomobile, brunarice... Aaaaapčih!
Ali mogoče kdo od samsvojmojster graditeljev pomisli na to, da ob vožnji po Sloveniji trpijo moje oči, ko "občudujem" njihove stvaritve? Dvomim. In verjetno se niti ne zavedajo, da za relativno malo denarja lahko postaviš zelo ličen objekt. Seveda za to potrebuješ tudi nekaj estetskega čuta, ki pa se ga žal ne da kupiti.  

Fotografije: Tiny House Listings

LUBENICA

V osnovni šoli je bilo zelo popularno, da smo punce v prazen zvezek napisale vprašanja anketnega tipa, npr. Tvoja najljubša barva, Najljubša žival, Naljubši predmet v šoli... in potem smo to eden drugemu izpolnjevali. Kaj smo počele z vso to ststistiko ne vem, prepričana pa sem, da sem kot najljubši sadež pisala lubenica. Ko jo prvič zagledam v trgovini vem, da poletje ni daleč. Včeraj sem jo kupila in sedaj čaka v hladilniku, da pospravim pritličje in napojim žejne rožice. Potem pride na vrsto. In se bom tako napokala, da se bom težko premikala in me bo vsakih pet minut tiščalo lulat. :)

Foto: Pinterest

IPANEMA

Sobotno nakupovanje je bilo zelo uspešno. Za presaditev na vrt čakajo bazilika, origano, majaron, meta in timijan, na sonce pa moji novi Ipanema natikači. Poletje, mi smo pripravljeni!

VZGOJA

Verjetno bi se vse mame in očetje tega sveta v en glas strinjali, da o vzgoji otrok ne more pametovati oseba, ki nima prakse pri vzgoji svojih. Ampak sem prepričana, da bi bil svet lepši in bolj prijazen, če bi se večina staršev držala tega nasveta. 

Fotografija: Pinterest

KRZYSTOF KIESLOWSKI

Med vikendom so potekale predpriprave na naš poletni dopust na Poljskem. Ogledala sva si filmsko trilogijo Tri Barve (Modra, Bela, Rdeča), ki jo je režiral Krzystof Kieslowski, eden najpomembnejših predstavnikov sodobnega poljskega filma. V svojih filmih je zaradi stroge komunistične cenzure uporabljal veliko simbolov in alegorij, zaradi česar so nastala svojevrstna in estetska dela.
Omenjena trilogija predstavlja francosko modro-belo-rdečo zastavo in simbolizira francoski nacionalni moto: »Liberté, égalité, fraternité« (svoboda, enakost, bratstvo).

HIŠKA NA NORVEŠKEM

Vilde je začela objavljati My Scandinavian retreat, ko sta z možem kupila leseno hišico nekje na obali Norveške. Po nakupu sta se lotila celovite prenove in blog je bil takrat neke vrste arhiv za inspiracije, ki so jima pomagale, da sta hiško v stilu 70. let prejšjega stoletja preobrazila v simpatičen, sodoben vikend s pridihom skandinavskega dizajna.