22. maj 2017

ČRNA GORA: LOVČEN

Črnogorci pravijo, da ne moreš reči, da si bil v Črni Gori, če nisi obiskal narodnega parka Lovčen. Ta leži nad Boko Kotorsko in že sam vzpon na njegov gorski masiv je svojevrstno doživetje. Kot se za hribe spodobi, si serpentine sledijo ena za drugo, razgledi na skalna pobočja ter morje in zaliv spodaj pa so nepozabni.

Celotno območje je zatočišče številnim predstavnikom flore in favne, na vrhu Jezerskega vrha pa kraljuje mavzolej znamenitemu črnogorskemu pesniku in vladarju Petru II. Petroviću Njegošu. Kompleks je zelo mogočen, tunel s 461 stopnicami vodi do mavzoleja, za mavzolejem pa je razgledna ploščad, s katere naj bi ob lepem vremenu viden dobršen del Črne Gore.





ČRNA GORA: BOKA KOTORSKA

Herceg Novi je prvo mesto, ki te pozdravi ob vstopu v Črno Goro, če mejo prečkaš s hrvaške strani. A midva sva se skozi mesto samo zapeljala, saj naju je vleklo k zalivu Boka Kotorska. Pri potovanju v Albanijo sva ga prečkala s trajektom, da sva prihranila nekaj kilometrov in časa, zato njegove krasne podobe takrat nisva spoznala.

To je zelo razčlenjen, prostran zaliv na skrajnem severu črnogorske obale. Številni mu pravijo tudi najjužnejši evropski fjord, saj je potopljen izliv nekdanje reke, ki je tekla s planine Orjen. Zaliv sestavljajo številni manjši zalivi, ki jih združujejo ozki kanali. Skupaj tvorijo enega najlepših naravnih pristanišč v Evropi, ki je vpisan tudi na seznam UNESCOve svetovne kulturne dediščine.

Okoli zaliva je tudi precej mestec. Midva sva si za ogled izbrala Perast in Kotor. Prvi je bil ob koncu aprila še dokaj prazen, drugi pa že natrpan s turisti iz celega sveta, ki so jih pripeljale velikanske križarke.








Foto: Jure in moja malenkost

12. maj 2017

ČRNA GORA IN BIH

Ideja o raziskovanju Črne Gore ter BIH se je utrnila že nekaj časa nazaj, realizacija pa se je zgodila med letošnjimi prvomajskimi pazniki. Prostim prazničnim dnem sva dodala še nekaj dni lanskega dopusta in dvanajst dni je bilo ravno prav za 2550 kilometrov, kolikor je bila dolga naša trasa. Tudi vreme je večinoma služilo, Marjetka je zdržala vse do doma, Roxy pa je v preteklih letih postala prava izkušena popotnica in je tokrat več kot odlično prenesla vse serpentine, ki jih res ni bilo malo.

Da doživetja ne bodo šla v pozabo, v kratkem sledijo zapisi in fotografije na blogu. Lepo se je včasih vrniti in vsaj v mislih podoživeti nekatere izkušnje in trenutke.

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...