ALBANIJA 3. DEL - MESTO KRUJE IN PRESTOLNICA

Po Škodri je sledil premik v nov tabor, nekoliko južneje od mesta. Camp je v lasti družine z Danske in tudi zgledno urejen. Poleg nekega starejšega gospoda, ki je ves večer nekaj zavzeto tipkal in študiral knjige, smo bili edini gostje. Presenečnje je sledilo zjutraj, ko kar naenkrat nismo bili več sami. Vse kapacitete so bile zapolnjene, saj so celotno področje campa zavzele kokoši in njihovi petelini.

Odločila sva se, da ta dan obiščemo dve mesti: Kruje (albansko Krujë) in Tirano. Da ne bi zmanjkalo časa, sva se podvizala takoj po zajtrku in kokoškam odstopila še preostali del campa.

Glede na to, da je orel simbol Albanije, bi v prispodobi lahko rekla, da je mesto Kruje pravo orlovo gnezdo. Nahaja se namreč na nadmorski višini 610 metrov nad morjem, trdno zasidrano na pobočju gora. Nekdaj je bilo središče države, od zdajšnje prestolnice ga loči le 20 kilometrov. Z gradu seže pogled prav do morja, mene pa je najbolj navdušila otomanska tržnica. V bistvu je to ulica, kjer so trgovinice z nekakšno mešanico balkansko-turških spominkov. Ker nihče od naju ni ljubitelj nakupovanja le-teh, sva si samo napasila oči in izmenjala nekaj besed in vtisov s slovenskimi turisti, ki sva jih srečala.

Nato nas je čakala Tirana. Ob sprejemu je sicer padlo nekaj kapljic, a potem si je dež premislil in dežnik je bil na ogledu le modni dodatek. Po vseh evropskih prestolnicah, ki sva jih obiskala, Tirana izstopa s svojo preprostostjo. Nič bahavih zgradb ali moderno zasnovanih trgov in parkov. Je pa vse čisto in tudi povsem varno sva se počutila ob pohajkovanju. Malo smole sva imela le ob iskanju kosila. V vodniku sva izbrala gostilno z lokalno hrano, a potem razočarana ugotovila, da so jo pred kratkim zaprli. V naslednjo restavracijo nas s psom niso pustili (edinkrat na potovanju, nikjer drugje ni bilo problemov) in ker je bila lahkota huda, potreba po wc-ju velika in ker si nisva želela fast fooda z ulice, sva se vsedla v prvi simpatičen lokal, ki sva ga zagledala in si naročila tipično albansko jed - mehiško tortiljo. :)

V samem centru Tirane je najbolj opazna znamenitost trg, ki nosi ime po narodnem heroju Skanderbergu. Trg krasi 11-metrski Skanderbergov kip, naokrog pa se zvrstijo še narodno zgodovinski muzej s prelepim mozaikom na pročelju - Albanci, ki prikazuje zgodovino albanskega naroda, opera in 35-metrski stolp z uro.

Po nekaj urah v prestolnici je bilo betona in asfalta dovolj, saj imava veliko raje podeželje. Zato sva kompas nastavila proti vinorodnemu področju in mestu Berat.

Foto: Jure in moja malenkost